Mesec dni nazaj smo obeležili okrogli jubilej: minilo je 100 let od rojstva Karla Destovnika – Kajuha (1922–1944), edinega slovenskega kulturnika, ki je razglašen za narodnega heroja. Našega pesnika, prevajalca in človekoljuba smo se v zadnjem mesecu spomnili tudi na pedagoških urah, ko smo prebirali njegove pesmi.
fragment pesmi Samo en cvet,
en češnjev cvet (NUK)
Vlada je leto 2023 razglasila za leto Karla Destovnika Kajuha kot poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Zapisali so, da njegovo delo ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost.
Kulturni in umetniški program Televizije Slovenija je stoto obletnico njegovega rojstva počastil z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet, avtorja Zvezdana Martića, ki v filmu sporoča, da so Kajuhove pesmi ljubezni in upora še vedno žive in pomembne tudi sto let po njegovem rojstvu. Ogledate si ga lahko na tej povezavi.
V filmu je predstavljen nastanek Kajuhove pesniške zbirke Pesmi. Medtem ko je bil v partizanih vodja kulturniške skupine XIV. divizije, je v nemogočih razmerah sredi notranjskih gozdov nastala zbirka v šapirografni tehniki, ki jo je Kajuh narekoval po spominu. Že ob samem nastanku je bila dragocena in redka, saj so uspeli razmnožiti samo osemintrideset izvodov. Danes sta ohranjena le še dva.
Prve ljubezenske pesmi je posvetil Mariji Medvedovi, svoji prvi veliki ljubezni. Z njo sta si izmenjala čudovita ljubezenska pisma, ki so na voljo tudi bralcem v knjigi z naslovom Moji edini, ki jo ljubim. Pred odhodom k partizanom se je navezal na Silvo Ponikvar, njegove zadnje pesmi pa je po nareku in spominu, s strojem na kolenih natipkala Marta Paulin – soborka Brina.
-
- Karli leta 1938
-
- Marija Medved in Karli v Šoštanju
-
- Silva in Karli na Ponikvarjevem vrtu
vir fotografij: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/2022/Kajuh/Caszivljenjacassmrti_zamedije.zip
Kajuhova rokopisna zapuščina se nahaja v zbirki NUK in v Knjižnici Velenje. Do 6. maja 2023 si v NUK-u lahko ogledate razstavo, na kateri je predstavljeno Kauhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence.
»Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« (Kajuh, Materi padlega partizana)
-
- naš izvod Kajuhovih pesmi
Za konec pa še nekaj zanimivosti:
v naši knjižnici imamo knjigo Kajuhove pesmi, ki je bila izdana dalnega leta 1949. Bil je svobodna ptica, kakršna je tudi kanja, po kateri je dobil vzdevek. Kot zelo mlad in angažiran pesnik je slutil, da se približuje vojna, kar je zapisal v pesmi Slutnja pri rosnih šestnajstih letih. Objavljal je tudi v ilegalnem časopisu Slovenski poročevalec pod različnimi psevdonimi, kot sta Jure Puntar in Blaž Burjevestnik.
knjižničarka Anica
