Že takoj na začetku šolskega leta smo se spomnili angleškega pisatelja J.R.R. Tolkiena, saj je 2. septembra minilo 50 let od njegove smrti. Bil je mojster pisanja fantazijskih zgodb. Njegova najbolj znana dela so Hobit ali Tja in spet nazaj ter trilogija Gospodar prstanov, po katerih so posneli tudi zelo priljubljene filme. Imamo pa tudi izvod njegove krajše proze Drevo in list. V knjigi najdemo štiri zgodbe, ki vsebujejo nekaj pravljičnega: »Kovač iz velikega Woottna«, »Kmet Tilen iz Hama«, »Nigglov list« in odlomek »Beren in Lúthien« iz Silmarilliona, ki je Tolkienova zbirka mitsko-poetskih del, ki jih je po njegovi smrti zbral in uredil njegov sin Christopher Tolkien.
Septembra se je nanizalo nekaj literarnih obletnic, katerim smo se posvetili tudi v naši šolski knjižnici:
17. septembra se je rodil in na svoj osemdeseti rojstni dan tudi umrl naš pisatelj France Bevk, ki je dejal, da je »dobra knjiga-zlata knjiga« in zato je to tudi DAN ZLATIH KNJIG, ko se ponovno začenja tekmovanje za bralno značko. Še zanimivost: ustvaril in urejal je tudi znani humoristični list Čuk na pal’ci. Zadnja številka časnika je izšla 22. aprila 1926.
Vir slike: https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2021/01/U1_cuk_20201216_092131-1000×1419.jpg
20. septembra pa je minilo 160 let od smrti nemškega pravljičarja Jacoba Grimma, ki je ustvarjal z bratom Wilhelmom. Skupaj sta izdala Nemške sage in prve zvezke velikega Nemškega slovarja. Oba sta bila navdušena zbiratelja ljudskih pripovedk in pravljic in sta jih veliko rešila pred pozabo, ko sta zgodbe, ki so se dotlej ohranjale le z ustnim izročilom, dejansko tudi zapisala. Že malo pred božičem leta 1812 sta izdala prvo zbirko pravljic, ki so sčasoma postale ena najbolj znanih in prevajanih pravljičnih zbirk vseh časov. Prenavljala sta jih vrsto let, vse do leta 1857, ko je izšla sedma, velika izdaja. Jacob je študiral pravo, po študiju je delal kot knjižničar, od leta 1830 naprej pa je bil profesor. Ob dvestoletnici prve zbirke so izdali jubilejne ZLATE GRIMMOVE PRAVLJICE, ki vsebuje še nekatere malo manj znane zgodbe. Od leta 2005 so Grimmove pravljice na seznamu Unescove kulturne dediščine. Med najbolj znanimi in priljubljenimi so Lonček, kuhaj!, Mizica, pogrni se, Sneguljčica in sedem palčkov, Pepelka, Janko in Metka, Rdeča kapica, Trnuljčica in Žabji kralj.
knjižničarka Anica
