Na pustni torek so tudi našo šolo preplavile številne pustne šeme, majhne in tudi velike. Po šoli so se sprehajali klovni, lubenice, domine, policisti, jelenčki, batmani, ninje, zaporniki, … brez števila jih je bilo. Le učencev in učiteljev ni bilo nikjer. Le kam so se skrili? Še g. ravnatelja smo pogrešali.
Pustne šeme so se potem, ko so za malico dobili krofe, razvrstili v eno dolgo kačasto kolono, ki sta jo spremljala še dva muzikonterja s harmoniko in baritonom, kot se spodobi v lepi gorenjski narodni noši. Ucvrli so jo proti mestu, kjer so na Trgu pod gradom zarajali ob živi glasbi, potem pa so šli potrkat še na županova vrata. Ali glej ga, skoraj bi jo nam popihal, smo ga morali kar priklicati nazaj. Na poti smo srečali še druge maškare. Našima muzikonterjema se je pridružil še en kitarist – z veliko črno frizuro, ki je imel s seboj eno četico malih maškar iz vrtca.
Ko smo se vrnili v šolo, smo šli pogledat, kaj delajo naši “ta veliki učenci”. Malo smo jih zmotili pri njihovih nalogah, a učitelji niso nič zamerili. Učenci pa so bili veseli, da je pouk tako malo hitreje minil.
Kako so izgledale maškare, si lahko ogledate v galeriji.
