Že dolgo čakamo zimo, . . . snega le za vzorec, pa še ta je kmalu skopnel. Topli sončni žarki so nas zvabili v naravo. “Gremo na športni dan!” smo se odločili. Vzeli smo pot pod noge in jo mahnili proti Crngrobu. Ob poti smo prijetno klepetali, si ogledovali kapelice, opazovali, če se kje skrivajo razbojniki, kot v starih časih, ko so ob tej poti menda prežali na mimoidoče romarje. “Kako daleč je še?” so bili radovedni otroci. Še do gozdička, takoj za njim pa smo zagledali naš cilj: crngrobško cerkev. Tam smo posedli na naše blazinice na toplem soncu in se malo okrepčali, pa seveda odžejali. Potem pa: “Gremo se lovit!” Pot nazaj je bila malo bolj zanimiva, saj nismo šli po cesti, ampak nas je učiteljica Tina vodila po skrivnostnih gozdnih potkah. Še potok smo morali prečkati in to kar čez podrto drevo, ki je postalo naš mostiček. Nekaterim so se malce zatresle noge, a premagali smo ga vsi. Nihče ni bil moker. Iz gozda smo prišli do vasice Papirnica, kjer sta nas ob poti pozdravila dva oslička. Še zadnji breg pred nami, potem pa samo navzdol. V šolo smo se vrnili kar malce utrujeni, ampak zasluženo.
Več fotografij v galeriji.
