1. dan
Danes. 29. 5. 2019, smo se prvošolci iz 1.b kljub dežju odpravili na kmetijo Podmlačan, kjer sta nas prijazno sprejela gospodar Lado in gospodarica Olga. Ker so bili tu še naši sošolci iz 1.a, ki so zaključevali svoje bivanje tu, smo se mi najprej podali v hlev pogledat in preštet živali. Navdušili so nas majhni telički, krave in biki, oslica Hilda, veliki pujsi, konja Lina in Nina, nema raca, kokoši, prepelice, piščančki . . .
Malo smo poskakli po dežju, nato pa so nas lačni želodčki spomnili, da je že čas za kosilo. Popoldne smo pletli košare, računali, izdelali punčke iz cunj. Najbolj pa nas je navdušilo, ker smo lahko molzli krave. Tudi tisti, ki si sprava tega niso želeli, so si premislili in poskusili. Vprašajte jih, kako jim je šlo. Nekateri so se res dobro izkazali. Pred večerjo smo v pelerinicah kljub dežju šli na sprehod, se malo poigrali na travniku. Gospodinja nas je za večerjo razveselila s palačinkami in kompotom.
Večer smo zaključili s plesom v pižamah ob živi glasbi. Prav zares za nas so igrali Fantje dveh dolin, ki vadijo na tej domačiji. Zaigrali so nam, mi pa smo zaplesali.
Potem pa še pravljica in Lahko noč!
Oglejte si še fotografije v galeriji.
2.dan
Po jutranji telovadbi in slastnem zajtrku smo se odpravili na pohod na Stari vrh. Za nami je prišel gospodar Lado s traktorjem in nas presenetil s posebnim taxi prevozom – traktorbusom. Uživali smo v vožnji na svežem zraku, čeprav sta nas hladila veter rahel dež. Ogreli smo se spet, ko smo se peš vzpenjali proti koči Starega vrha. V koči so nas prijazno sprejeli s čajem in vročo čokolado, s katero nas je častila učiteljica Tina. Nazaj grede smo nabrali smrekove vršičke za zdravila. Pot nazaj do naše domačije smo v celoti prehodili peš. Lačni smo prišli na zares okusno kosilo. 
Potem smo se malo odpočili, popoldne pa so nas čakale zanimive dejavnosti: jahali smo konjička, raziskovali travniške rastline, preštevali živali v hlevu ter slikali. Po malici pa smo prav po kmečko zagrabili za delo: v hlevu so nas čakale lačne živali, za katere smo nagrabili svežo travo, ki jo je malo prej pokosil gospod Lado, mi pa smo jo v priročnih koših nosili živalim. Medtem je prišel kovač, ki je okoval oba konja, Prav zanimivo ga je bilo opazovati.
Po večerji smo se zbrali ob tabornem ognju in zapeli naše pesmice. Za zaključek pa smo se pomerili še v kvizu o novih znanjih o kmetiji.
Polni vtisov in vidno utrujeni so po pravljici otroci kar hitro zaspali. Še en dan dogodivščin je pred nami, potem pa že slovo.
Tudi današnja doživetja smo zabeležili s fotoobjektivom.
3. dan
Prebudili smo se v lepo sončno jutro. Po napornem dnevu smo si privoščili malo daljši počitek, a čakala nas je obilica dela. Po zajtrku smo spet uredili naše sobice, potem pa na delo. Prešteti smo morali živali v hlevu, rešiti nalogo v DZ in vse to pod milim sončnim nebom. Sonce nas je tako ogrelo, da smo slekli dolge rokave. Gospodinja Olga nas je povabila v svojo mini pekarno, kjer smo skupaj zamesili testo za kruh. Pustili smo ga vzhajati, čez nekaj časa pa smo iz testa oblikovali vsak svoj hlebček, ga pognetli in dali v košarico s prtičkom. Spet smo ga pustili vzhajati. Gospodar Lado in g. Olga sta zakurila v peči. Med čakanjem, da bo kruh vzhajal, smo si šli še ogledat oglarsko kopo, kjer smo izvedeli, kako se pridobiva oglje in za kaj vse ga lahko uporabljamo. Nato smo šli gledat, kako se bodo naši hlebčki spekli. Gospodinja je vzela pravi pekovski lopar z dolgim ročajem, naj zvrnila vzhajan hlebček, ga zarezala, pomokala in vstavila v peč.
Pred kosilom smo se še enkrat zbrali skupaj. Učiteljica Tina, ki je vsako jutro ocenila urejenost naših sobic, je pogledala, katera soba se je pri tem najbolj ali pa malo manj potrudila. Učiteljice so nam podelile nagrade za trud.
Med kosilom je pred hišo zabrnelo. Ob pogledu skozi okno smo zagledali avtobus in hitro smo pojedli ter zapakirali kovčke. Preden smo se poslovili od prijaznih gostiteljev, smo dobili še vsak svoj spečen hlebček kruha. MMMM, kako je dišalo.
Poslovili smo se, posedli na avtobus in odpeljali proti šoli staršem naproti . . . Ste že ugriznili v domači kruh? Takega smo mi jedli cele 3 dni na kmetiji pri Podmlačan. HVALA GOSPODINJI OLGI, GOSPODARJU LADU IN NJUNI DRUŽINI ZA VSO PRIJAZNOST, POTRPEŽJIVOST IN USLUGE, KI STA NAM JIH PODARILA.
Fotografije zadnjega dne . . . v galeriji.
