PETEK, 5. 10. 2018
Še zadnja kratka fotoreportaža. Nekaj utrinkov včerajšnjega večera in današnjega zaključka NT Livške Ravne. Pa LAHKO NOČ!!! ( … in eno bolho za pomoč … , so imeli navado reči naši učenci, ko smo jim učiteljice pogasile luči v sobah :-))
Opla, da ne pozabimo: v urejenosti sob in upoštevanju nočnega miru je zmagala skupina ŠOJE: Leon O., Jaka L., Lenart K., Arne R., Filip J. in Aljaž O. Čestitke!
Sobe se predstavijo (včeraj zvečer)
Jutro in spust s Kolovrata
Obisk rojstne hiše Simona Gregorčiča v Vrsnem in vas Libušnje, kjer je Gregorčič obiskoval prvi razred
Kostnica nad Kobaridom, posmrtni ostanki več kot 7000 italijanskih vojakov iz 1. svetovne vojne
Takole se pa malica res prileže – ob Soči, z obratnimi razgledi – iz doline na Kolovrat
ČETRTEK, 4. 10. 2018
Danes vam ponujamo božanske razglede. Podarjeni so nam bili na pohodu po Poti miru čez Kolovrat in lepota dobi žlahtnejši okus, če jo s kom deliš.
Tik pred muzejem na prostem smo na poti poklepetali še s prijetnima sivolasima gospema, ki sta z veseljem privolili v posnetek (saj se njuno srebro v laseh tako lepo blešči pod modrim nebom 🙂 ). Obljubili smo, da tudi njuno sliko objavimo na spletni strani šole.
Po okrepčilu in razgledih za dušo in srce smo se odpravili v strelske rove 3. obrambne linije iz 1. svetovne vojne. Okusili smo kontradiktornost prelepe pokrajine in vojnih grozot, ki so zaznamovale to okolje.
Na poti nazaj so se pogledom za vsakim ovinkom ponujali novi in novi razgledi na prelepo Soško dolino, zaselke in vasice ter vrhove nad Kobaridom in v bližnji in daljni okolici: Kobariški Stol, Polovnjak, Matajur, Kaninski Podi, Prestreljenik … na zahodu, Krn, Batognica, Vrh nad peski in spodnje Bohinjske gore na severu, vasi Drežnica, Libušnje (nagradno vprašanje za starše: po katerih drevesih je vas dobila ime?) in Vrsno pod Krnom, v dolini ob smaragdni hčeri planin pa Kobarid in Most na Soči. Vso pot so nas na jugu spremljali znani razgledi v Benečijo, nadiške dolinice in v Padsko nižino. Ostremu očesu ni ušel niti pogled na drobno belo nit v vznožju Krna, ki se je izkazala za slap, ki se v kaskadah zliva v dolino.
Popoldne je minilo v znanih vsebinah iz začetka tedna. Vsak oddelek je svoje znanje dopolnil še z zadnjo tretjino izbranih vsebin: plezanje, osnove oživljanja in pojavi na kraškem svetu. Poslušali smo tudi legendo o krivopetah, puščavniških ženah, ki so v okoliških vaseh pomagale ob težavah.
Seveda tudi danes ni šlo brez obvezne vsebine ‘igre z žogo’ na domskem igrišču, ki smo jim – tako kot vsak dan – namenili vsak prosti trenutek. Enako oblegana in zaželena je bila tudi miza za namizni tenis v mini telovadnici.
Učiteljice so sicer za pozno popoldne imele pobožne sanje o polurnem sprehodu v Nebesa, razgledne točke nad istoimenskim turističnim naseljem, a smo enoglasno sprejeli, da bomo zadnje sončne žarke raje lovili na igrišču.
Zvečer nas čaka še zabavni večer, ki ga bomo oblikovali sami, če bomo izvirni, nam je za nagrado obljubljen ples in polurni podaljšek.
Toliko za danes.
Jutri nas čaka obisk Muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu, ogled Gregorčičeve rojstne hiše v Vrsnem pod Krnom, potem pa … se naša pustolovščina zaključuje.
Zahvaljujemo se krasnemu osebju doma CŠOD Kavka za prijetno bivanje, posredovano znanje in potrpljenje; pa tudi vsem, ki ste nas spremljali preko spleta.
Lep pozdrav z Livških Ravn nad Kobaridom!
Učenci in učenke 8. razreda z razredničarkami Tatjano, Natašo in Jano, ter učiteljica Tina
SREDA, 3. 10. 2018
Burna, burna noč. Prav poseben koncert – jelenji ruk v gozdu tik nad domom – se je začel skoraj istočasno, kot je po sobah zvečer potihnil smeh in smo učiteljice upale na spokojen počitek. Koncert se je v enakomernih presledkih nadaljeval prav do sončnega vzhoda. ”Le kako deluje slušni aparat gibkih košut, da se pustijo prepričati dvorjenju, kot bi se oglašala prehlajena krava? ” se je – po mnenju vseh odraslih ženskih osebkov – upravičeno spraševala ena od navzočih učiteljic. Neobičajni nočni zvoki pa so nas hkrati tudi prisilili pokukati skozi strešno okno – in nebo je to noč imelo kaj ponuditi … Zvezdna pot vsepovsod…
Tudi jutro nas ni pustilo ravnodušnih. Velikodušno nam je postreglo z pozlačenimi travami Kolovrata in Matajurja, bisernim odsevom morja in škrlatno rdečimi plodovi šipka.
Prijetno topel dan je potekal v okolici doma, učitelji CŠOD so nam postregli s kulinaričnim izzivom, tekmovali smo v streljanju z lokom, naučili smo se oskrbeti poškodbe in spoznavali značilnosti Posočja.
In da ne pozabimo: neki deklič je prav danes za leto dni modrejši :-). Prijazna kuharica Matejka je pripravila NAJBOOOLLLJJJJŠO torto.
Za piko na i smo se ob svetlobi pojemajočega dne povzpeli na Kuk, ki je s 1250 metri najvišji vrh Kolovrata.
Vabimo, da si utrinke današnjega dne ogledate v fotogaleriji, pod njo pa preberete, kako so dan doživljali učenci.
Danes je bilo malo drugače, saj je naša Lana praznovala rojstni dan. Bila je popolnoma šokirana, saj smo ji pripravile ‘mega žur’. Okrasile smo ji sobo in darilo skrile pod posteljo … nato pa smo odšli na lokostrelstvo. In ne boste verjeli: zadela sem tarčo! Igrali smo tudi nogomet, pri katerem fantje podirajo rekorde. Že trije so se poškodovali … Sledila je prva pomoč. Vsi smo bili kot stare egipčanske mumije, saj smo si povijali ‘rane’ in zdravili ‘polomljene’ noge in roke … Ta dan pa mi bo ostal v spominu najlepši večerni razgled v mojem življenju. (Zala Z.)
Dopoldne je bilo prijetno in nenaporno. Prve delavnice sem se zelo veselila, saj smo delali kobariške štruklje … Tudi prva pomoč je bila zabavna, saj smo drug drugega povijali. Pri delavnici o Posočju smo risali značilnosti Posočja … Cel dan pa sem se veselila nočnega pohoda na hrib Kuk, Razgled na Padsko nižino, manjše vasice in na vso Benečijo je bil prelep. (Dora S.)
Tudi danes sem skoraj ves prosti čas igrala pink – ponk. Po večerji smo šli na Kuk. Že na poti smo opazovali sončni zahod, ko pa smo prišli na vrh, je bila to najlepša stvar na svetu. Opazovali smo prelep sončni zahod in za povrh še Italijo, ki se je razprostirala pred nami.Videli smo mesta: Čedad, Trst in celo Benetke ter morje.Imeli smo tudi nekaj predavanj o tem, kakšna je bila zgodovina teh krajev … Drugače pa že komaj čakam jutrišnji dan, saj bomo imeli zaključni ples. (Nika S.)
Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Najprej smo imeli izdelavo kobariških štrukljev. Pogovorili smo se o slovenskih tradicionalnih jedeh, omenili smo tudi loško medlo in loško smojko. Po malici smo se odpravili na igrišče ter obnovili naše znanje o lokostrelstvu. Popoldne smo spoznavali Posočje ter ustvarjali majice, ki bi predstavljale to pokrajino. Naučili smo se nekaj osnovnih metod imobilizacije, kako npr. ravnati v primeru zloma roke, ključnice, noge, reber, itd. Iz lesenih palic in vrvi smo naredili nosila ter nosili zaspanega Žiga :-)). Zvečer smo imeli nočni pohod na Kuk. Z vrha je bil čudovit pogled na sosednjo Italijo. (Leon O.)
TOREK, 2. 10. 2018
Prebudili smo se v prekrasno jutro. Koprenaste oblake nad domom je vzhajajoče sonce potisnilo nad celino. Z juga nas je pozdravilo z zlatom pobarvano morje Tržaškega zaliva, z zahoda pa se nam je skozi Prestreljeniško okno nasmihalo sveže zasneženo Kaninsko pogorje. Sunki nočne burje nad strešnimi okni doma Kavka so se zjutraj umirili, krmežljavi pogledi Lastovk, Sov, Čukov, Kanj, Sinic, Vrabčkov in Šoj pa so hitro pridobili nekaj iskrivosti po prijazni budnici učiteljic. Dopoldne nas je čakal izlet v inozemstvo, ogledali smo si beneško vasico Topolovo, prisluhnili pravljici v beneškem narečju (hvala učitelju Matjažu!), popoldne pa smo naredili rošado dejavnosti včerajšnjega dne. Dan smo zaključili z večernimi športnimi aktivnostmi pod lučmi žarometov na domskem igrišču.
Več pa naj povedo slike in učenci sami. Pa lahko noč!
Po zajtrku smo se peš odpravili v Benečijo. Ob gozdni poti smo si ogledali umetnine, ki so jih ustvarili umetniki v okviru vsakoletne likovne kolonije. Po dveh urah hoje smo se dokončno spustili in prispeli v italijansko vasico Topolovo. Ogledali smo si obnovljeno naselje, pomalicali, ter se odpravili proti domu Kavka. Sledilo je kosilo, nato pa popoldanske aktivnosti. Mi smo imeli učno uro prve pomoči. Naučili smo se nekaj osnovnih navodil, kako pomagati človeku, ki ima npr. zastoj srca. V nadaljevanju smo imeli nekaj prostega časa. Izkoristil sem ga za igranje namiznega tenisa. Sledijo še športne igre ter nato priprava na spanje. (Leon O.)
… ko sem videla, v kakšnem stanju so postelje, me je skoraj kap. Imela sem le pol ure časa. V tem času sem postlala kar sedem postelj… Pohod je bil malo drugačen, saj smo najprej šli dol in nazaj grede gor. Proti koncu poti smo ‘hitrejši’ šli naprej z ‘Ivanušičko’. Brez pretiravanja, a v klanec smo skoraj tekli. Prišli smo dobrih 20 minut pred ostalimi … (Tjaša P.)
Zbudili smo se pred učiteljicami. Odšli smo na odličen zajtrk. Odpravili smo se v Benečijo. Najprej smo hodili navzdol, mimo izjemnih skulptur. (Jakob F.)
Danes smo že zgodaj vstali, da bi šli na pohod v Benečijo, v vas Topolovo. Ta vas je doživela veliko groznih stvari. Je spadala pod Italijo in spet v Slovenijo. Hiše so zgrajene trdno in tesno skupaj. Nekatere hiše imajo celo skupni balkon … Po kosilu smo šli na plezanje, kjer smo se učili o pravilnem plezanju in varovanju. (Žiga Š.)
PONEDELJEK, 1. 10. 2018
Lep pozdrav s Primorske!
Z nekaj zamude smo se nekaj pred pol deveto odpeljali iz Škofje Loke na težko pričakovani naravoslovni tabor na Livških Ravnah nad Kobaridom. Po vožnji čez ovinkaste Kladje se je prilegel sprehod skozi Most na Soči, s pogledom na čudovito kuliso tolminskega dela Julijskih Alp. Po ogledu smo pot nadaljevali do CŠOD Kavka na Livških Ravnah. Na 1050 metrih nadmorske višine smo se udobno namestili, se okrepčali z izvrstnim kosilom in polni navdušenja pričeli s popoldanskimi dejavnostmi.
Učenci pa prvi dan doživljajo takole:
Že vožnja z avtobusom je bila zabavna. Peli smo in se smejali. Ustavili smo se v Mostu na Soči, kjer nam je gospa Monika povedal nekaj zanimivosti. S kratkim sprehodom skozi kraj smo si prečistili možgane … Imamo zelo veliko sobo, saj nas je v njej enajst … Preizkusili smo svoje plezalske sposobnosti ter odigrali turnir v nogometu … Nočni pohod na žalost odpade. Ne vem, kaj nas danes še čaka. Ampak kakorkoli, mislim, da bo večer še zelo zabaven. Veselim se tudi jutrišnjega dne :-). (Vita R.)
… Potem smo odšli do Mosta na Soči in si ogledali kapelico svete Lucije, ki si je iztaknila oči za moškega, ki ga ni marala. Odšli smo po kraju še do cerkve, šole in mostu. (Tim D.)
… Sledile so različne dejavnosti: A razred je imel prvo pomoč, b ogled Kavkne jame, C pa plezanje. Ogled Kavkne jame je bil dokaj zanimiv. Ko smo se vrnili, smo opazili štiri osje pike, na treh osebah… Preden smo imeli prosti čas, smo še dve zapeli. Med prostim časom sem igrala ukulele in se z drugimi šla ‘morilca’ … Zelo me zanima, kaj bo sledilo čez nekaj minut. (Tjaša P.)
Zvečer nisem mogla zaspati, ker sem se veselila šole v naravi … Odpeljali smo se v Most na Soči. Spoznali smo mentorja iz CŠOD-ja, Moniko in Zorana. ogledali smo si nekaj pomembnih zgodovinskih predmetov ter dve cerkvi in nekaj spomenikov … V sobi smo se igrali družabne igre. (Dora S.)
…kot bi mignil smo že bili v Livških Ravnah. Hrana tu je odlična in po kosilu smo se odpravili na ogled Kavkne jame. Bilo je zelo zanimivo, saj smo spoznali razne rastline, živali in kamnine. Kot zanimivost je v tej jami tudi okostje kravje glave, kar se mi je zdelo fascinantno. (Lara P.)
… ko smo prišli v sobe, ni bilo več dolgčas, a so nam pobrali vse sladkarije. (Žiga K.)
… med vožnjo je učiteljica rekla, da sem se odbijal kot pink ponk žogica, zato me je presedla nazaj … Imeli smo pouk prve pomoči. (Tilen P.)
… Po plezanju smo imeli nogometni turnir. Bili smo 2. ali 3. … Potem me je šokiralo, ko sem izvedel, da bo učiteljica objavila moj dnevnik. (Tomaž Z.)
… Okoli pol enajstih smo prispeli v kraj Mosta na Soči, kjer je bilo zelo lepo. Pokrajina je bila čudovita, zgodba o sv. Luciji pa zelo zanimiva. (Eva Z.)
… Plezanje mi ni bilo ravno všeč. Nogomet je bil kar zabaven, čeprav nisem dal nobenega gola, sem pa enega dobil, saj sem bil 3. in 4. igro golman. (Arne R.)
… Potem smo imeli prvo pomoč in smo oživljali lutko Maxa. Komaj čakam, da bomo zapele pesem ‘Mia in jaz’… (Lara S.)
… Ustavili smo se v Mostu na Soči. Bilo mi je všeč … Za večerjo smo jedli juho in puding. Potem smo šli pisat dnevnik. Medtem smo se smejali. (Matevž K.)
Nočno razgledovanje z bližnjega Kuka smo zaradi dežja prestavili. Učenci so se v večernem programu preizkusili v ustvarjalnosti, po skupinah so pripravili izvirne gledališke predstave. Ob spremljavi na kitaro so z učiteljem Matjažem zapeli ‘Sivo pot’ Aleksandra Mežka. Čaka nas še večerna toaleta in … vsem želimo LAHKO NOČ.
