Po dolgem času, ko smo na športne dneve hodili vsak zase, s svojimi družinami, smo se drugošolci razveselili, da gremo na pohod lahko skupaj kot razred. Po drugi strani pa smo imeli še neizmerno srečo z vremenom, saj smo med množico deževnih dni izbrali ravno pravšnji petkov sončen dan. Hodili smo sicer v mehurčkih, vsak razred po svojih stezicah. Tudi to je bil čar, da smo se na kakem križišču srečali. Eni po postajah trim steze, drugi čez Krancelj navzdol do gradu. Še dobro, da je toliko stezic, ki vse vodijo do istega cilja. Skratka, povsod nas je bilo dosti. Naš cilj je bila vasica Gabrovo. Imeli smo sicer še dovolj energije, da bi prišli celo na Lubnik, a smo to raje prihranili za kako leto kasneje.
Upam, da nam bo ta sončen dan ostal vsem v lepem spominu. Nekaj posnetkov za spomin pa smo tudi uspeli napraviti. 
